rezultati (SP)

Pariz, 29. 8. 2010: Izvedba svetovnega prvenstva v Parizu se je izkazala za odlično potezo, saj so se Francozi izkazali tako organizacijsko kot tudi glede atmosfere v povsem polni dvorani. Francoska publika tudi sicer slovi po tem, da rada pride pogledat največja badmintonska tekmovanja in se pri tem tudi odlično zabava, letos pa so jo organizatorji zabavali tudi z živo glasbo na odru v dvorani. Vzdušja niso mogli pokvariti niti vsekitajski dvoboji, ki so bili vsaj zadnji dan vse preveč prisotni. Vendar pa to ne pomeni, da so bile tekme slabe, nasprotno, bilo je kaj videti. Očitno se bo pač potrebno navaditi, da tudi medkitajski dvoboji lahko prinesejo precej badmintonskih užitkov. Tako sta v mešanih parih najprej navdušila odlična Zheng Bo in Ma Jin. Evropejci tokrat, kljub dobri tradiciji v tej disciplini in kljub danskima branilcema naslova, niso mogli resneje ogroziti vsekitajskega finala. Naslednja finalna tekma je prinesla prvi vrhunec dneva, ki se je začel z vstopom Taufika Hidayata (INA) v dvorano, katere publika je bila skoraj v celoti na njegovi strani, končal pa z zasluženim korakom Chen Jina na najvišjo stopničko. Tako Lin Dan (CHN) kot tudi Lee Chong Wei (MAS) sta namreč odpovedala že v četrtfinalu, kar je pravzaprav na široko odprlo vrata novi kitajski zvezdi. Chen je bil enostavno prehiter in oba "veterana", Taufik in Gade (v polfinalu), sta izgubljala živce ob dejstvu, da so praktično vse še tako dobro mišljene žogice priletele nazaj. Pri dekletih je prav tako prišlo do nove menjave na vrhu, saj je simpatična Lin Wangova premagala Wang Xinovo. Pred tem pa je izločila tudi zadnje evropsko upanje Tine Baun (prej Rasmussen, DEN), v drugem krogu pa našo edino predstavnico Majo Tvrdy, kateri tokrat sreča v žrebu res ni bila naklonjena. Ženske dvojice so bile že po "tradiciji" kitajske, vendar smo od ekipnih prvakinj iz Koreje vseeno pričakovali kakšno presenečenje. Na žalost ga nismo dočakali, saj je Koreja rezultatsko odigrala eno svojih najslabših prvenstev. Zlato sta pričakovano osvojili Du Jing in Yu Yang. Na koncu je sledila še ena poslastica (MD), med katero je dvorana skorajda prosila malezijski par, da končno prekine igranje kitajske himne in Malezijcem prinese tako želeno prvo zlato na SP. Kljub taktični in siceršnji premoči v prvem setu pa Koo in Tan celovito gledano nista resno ogrozila branilcev naslova Fu Haifenga in Cai Yunga. Tan Boon Heong je sicer z daleč najlepšimi potezami na igrišču večkrat zaprl sapo Kitajcema, a je Fu Haifeng na koncu poskrbel, da sta Malezijca nekaj zadnjih točk lahko igrala le še za publiko, ki je takšen pristop kljub že bolj ali manj izgubljeni poziciji seveda sprejela z navdušenjem, kar pomeni, da je bil aplavz ob podelitvi srebra bolj bučen, kot ob natikanju zlatih kolajn. Je že tako, da so bili tako Malezijca kot Taufik bolj privlačni za pogled, a vseeno premalo dobri. Če bo to prvenstvo ostalo bolj izjema kot pravilo (nazadnje so Kitajci vse naslove pobrali davnega leta 1987), potem še gre, sicer pa bo moral preostali svet (in zlasti Evropa, ki je izpulila dve bronasti kolajni, kar glede na okoliščine niti ni tako slabo) resno razmisliti o tem, kako razbiti Li Yongbojevo (direktor kitajske reprezentance in absolutna avtoriteta, kateri se klanjajo že najmanj trije rodovi kitajskih prvakov) četo. Nikakor ne kaže dobro, če lahko vse porazijo tudi na evropskih tleh.

rezultati (Lendava)

rezultati (Thomas, Uber Cup)

Lendava, Kuala Lumpur, 16. 5. 2010: Panvita RSL Slovenia International 2010, mednarodno prvenstvo Slovenije, ki šteje tako za svetovno kot tudi za evropsko lestvico, v okviru BE Circuita, je tokrat privabilo 190 nastopajočih iz 38 držav, kar je vsekakor pomenilo ponoven organizacijski uspeh za Lendavčane. Za Slovence pa uspeha ni manjkalo tudi po tekmovalni plati, saj je Maja Tvrdy med posameznicami nastopila v finalu. Tam je na žalost morala priznati premoč Lianne Tan (BEL), s katero sta se pomerili že na obeh prejšnjih izvedbah lendavskega prvenstva, lani prav tako v finalu, ko je bila uspešnejša Maja. Letos se je Belgijka maščevala z 21:16, 21:16. Po eno zmago na glavnem tekmovanju in s tem uvrstitev med 16 najboljših sta zabeležili še Tina Kodrič in Špela Silvester, s čimer so slovenska dekleta tokrat pošteno "nadigrala" fante, ki so s Petričem in Utrošo ostali brez zmage v glavnem tekmovanju. Resda je bila moška konkurenca nekoliko močnejša, vsaj glede na svetovno lestvico, zmagovalec Pablo Abian (ESP), ki je sicer izločil tudi našega Utrošo, pa je v finalu poskrbel še za evropsko-azijski dvoboj, saj je ugnal Indonezijca Putro. Je pa zato Luka Petrič (s Čehinjo Prochazkovo) zaigral v polfinalu mešanih dvojic, kjer je moral priznati premoč kitajsko-poljskemu paru Hong/Pocztowiak, kasnejšima zmagovalcema. Za še dve odmevnejši uvrstitvi pa so poskrbele mlade slovenske deblistke Uršič/Polc in Kodrič/Magyar, ki so se prebile v četrtfinale. V ženskih dvojicah sta zmagali Pocztowiak/Poznanovič (POL/CRO), v moških parih pa Bosch/Ridder (NED).
Sočasno se je v Maleziji odvilo finale svetovnega prvenstva moških (Thomas Cup) in ženskih ekip (Uber Cup). Evropa je tokrat potegnila kratko, saj je ostala brez medalje, kateri so bili še najbližje danski fantje, ki so v četrtfinalu z 2:3 klonili proti Maleziji. Zmagali so ponovno Kitajci, tokrat četrtič zapored, pri čemer niti do finala niti v finalu niso izgubili ene same tekme. Drugi so bili Indonezijci, pred presenetljivo tretjimi Japonci (in Malezijci), Korejci pa so se po zaslugi Kitajske poslovili v četrtfinalu. Je pa zato ženska ekipa Koreje presenetila prav vse in v finalu ugnala Kitajsko, ki je veljala za vsekakor absolutnega favorita, tudi v primerjavi s svojo moško ekipo. Vendar to Korejk ni prestrašilo in po dveh dobljenih dvojicah in prvem ženskem singlu so se s 3:1 povzpele na najvišjo stopničko, prvič v zgodovini tega tekmovanja, s čimer so prekinile kar dvanajstletno vladavino Kitajske. Vsekakor pohvalno in zlasti pomembno kot dokaz premagljivosti Kitajk, katerim je v ženskem svetovnem vrhu vsekakor že preveč očitno primanjkovalo konkurence. Tretji sta bili Japonska in Indonezija, od evropskih ekip pa sta najvišje, do četrtfinala, prilezli Rusija in Danska.

rezultati (MSP 2010)

 

Guadalajara, 25. 4. 2010: Dancu Viktorju Axelsenu, katerega igro smo lahko spremljali tudi na lanskem Evropskem prvenstvu do 17 let v Medvodah, je uspel prav neverjeten podvig - zmaga na svetovnem mladinskem prvenstvu do 19 let. Očitno so torej prvovrstna presenečenja v badmintonu še mogoča in navedeno je gotovo eno izmed njih.  Viktor je bil sicer 5.-8. nosilec, vendar od mladeniča nihče ni pričakoval takšnega pomembnega uspeha. Resda je po naslovu evropskega prvaka presenetljivo osvojil drugo mesto na BE Circuit turnirju na Švedskem, vendar je komaj šestnajstletnega mladeniča zmaga v Mehiki postavila na prestol največjih evropskih badmintonskih upov. Pred svetovnim prvenstvom je sicer v enem izmed intervjujev izjavil, da se sicer nikogar ne boji, vendar pa da nima jasno postavljenih ciljev, saj ne pozna dovolj dobro azijskih nasprotnikov. Očitno je njegova samozavest dosegla svoje, saj je v četrtfinalu najprej premagal prvega nosilca, Kitajca Yuxianga, nato pa v finalu gladko (21:19, 21:10) izločil Korejca Kanga. Tudi preostali Evropejci so dosegli izvrstne uspehe, med katerimi gre izpostaviti bronaste kolajne Dancev v moških (Astrup/Fladberg) in ženskih parih (Jensen/Kjaersfeldt) ter še en na moč presenetljiv bron Nemcev v mešanih dvojicah (Schwenger/Herttrich). Evropska prvakinja do 17 let, Carolina Marin (ESP), je izpadla v četrtfinalu, prav tako Nemka Deprez. Kitajci so se tokrat domov odpravili precej poklapani, saj so zlato osvojili le v mešanih (Liu/Bao) in ženskih (Bao/Ou) parih (tam je bilo tudi edino vse-kitajsko finale). Pri ženskah posamezno je zmagala Tajka Intanon, pred Japonko Matsutomo, v moških parih pa v vse-malezijskem finalu Ow/Yew. Preostale medalje so šle še v Indijo, Korejo in Hong Kong, Slovenci pa se tekmovanja nismo udeležili.

rezultati (EP 2010)

Manchester, 18. 4. 2010: Evropsko prvenstvo se je za gostitelje začelo slabo, saj se je eden glavnih domačih akterjev in branilec naslova v mešanih parih, Clark, poškodoval že na prvi tekmi. Tako je že kmalu postalo jasno, da bo vodilno vlogo ponovno prevzela Danska, ki je na koncu osvojila kar osem medalj, od tega štiri zlate. Peter Gade (DEN) je osvojil svoj peti posamični naslov, vendar je bil s svojimi 33 leti precej manj prepričljiv kot v preteklosti. Tako se mu je skoraj zalomilo že v šestnajstini finala, ko se je za las izognil porazu proti razigranemu Mustu (EST), pozneje pa je odigral še naporno polfinalno tekmo proti Zwieblerju (GER). V finalu je bilo upov, da bi nekdo vendarle ustavil Gadeja, konec, saj 10 let mlajši Jan O. Jorgensen (DEN) ni uspel postati prvi, ki bi Gadeja premagal na evropskih prvenstvih (če ne bi bil poškodovan leta 2002 in 2008, bi jih najverjetneje osvojil kar sedem). Tretje mesto je osvojil domačin Ouseph. Pri dekletih je pričakovano slavila Tine Rasmussen (DEN), ki pa v finalni tekmi ni bila tako prepričljiva kot pred tem, saj je Nemko Juliane Schenk ugnala šele po skoraj uro dolgem dvoboju. Tretji sta bili kitajska Francozinja Hongyan in Rusinja Diehl. Rusinje so se sicer najbolj izkazala v ženskih parih, kjer sta slavili Vislova/Sorokina pred rusko-bolgarsko navezo Russkikh/Nedelčeva. Danke so bile šele tretje, prav tako je medalja pripadla Angliji. Pač pa so Danci najbolj obvladovali moške pare, kjer smo v finalu gledali ponovitev letošnjega All-Englanda in ponovno zmago bivših svetovnih prvakov Paaske/Rasmussen (pred Boe/Mogensen). Tudi bron sta osvojila Danca, skupaj z nemškim parom, ki je izkoristil odstop Robertsona in Clarka. V mešanih parih sta kot leta 2008 drugo mesto osvojila Mateusiak/Kostiuczyk (POL), ki sta aktualnima svetovnima prvakoma Laybourn/Rytter Juhl (DEN) uspela odškrtniti drugi set. Največje presenečenje pa sta prav gotovo dosegla Belgijca Claes/Deschamps, ki sta zaključek sicer dokaj povprečne kariere kronala s presenetljivim bronom, medtem ko sta polfinale pričakovano dosegla še Robertson/Wallwork (ENG). Naši trije reprezentantje žal niso igrali vidnejše vloge. Še največ je dosegla Tvrdyjeva z zmago proti Mayerjevi (AUT), vendar je ostal grenak priokus, saj v naslednji tekmi ni uspela resneje ogroziti Zechirijeve (BUL), ki je sicer na svetovni jakostni lestvici le nekaj mest pred Majo. Špela Silvester je po pričakovanju izgubila proti srebrni Schenkovi, žal pa v dvojicah s Hrvatico Žvorc ni pokazala kaj dosti odpora proti švedski navezi Lennartsson/Wengberg. Iztok Utroša je pričakovano hitro izpadel proti favoriziranemu Perssonu (DEN).
Med evropskim prvenstvom je bila napovedana tudi redna letna skupščina Badminton Europe, kjer bi morali izvoliti novega predsednika in sprejeti nekatere statutarne spremembe. Žal je vse pokvaril vulkanski prah, ki je preprečil pot večini delegatov, tudi slovenskemu. Tako se skupščine ni udeležila potrebna večina, preložena pa bo predvidoma na avgust, ko bo v Parizu svetovno prvenstvo. V Anglijo pa se tako ali tako spet vračamo naslednje leto, ko bo tam na sporedu SP, kot pokušina za OI 2012.

rezultati (All England)

Birmingham, 14. 3. 2010, Medvode, 21. 3. 2010: Letošnja izvedba najprestižnejšega badmintonskega tekmovanja je bila že stota po vrsti. Da pa je All England še vedno najmočnejši turnir, kljub zavidljivi starosti, pa so dokazali udeleženci, saj od predstavnikov svetovne špice ni manjkal praktično nihče. Pri moških se je ponovno napovedovalo finale Lin Dan (CHN) - Lee Chong Wei (MAS), a je prvi presenetljivo izpadel že v četrtfinalu proti reprezentančnemu kolegu Bau Chunlaiju. To pa je (vsaj do neke mere) odprlo pot presenečenju turnirja, nepostavljenemu Kenichiju Tago (JPN), ki je uspeh kronal tudi z izvrstno igro v finalu, kjer pa je po dveh tesno izgubljenih setih vendarle moral priznati premoč trenutno nesporni številki ena svetovnega badmintona, Lee Chong Weiju. V zgornjem delu razpredelnice se je do stopničk prerinil še Peter Gade (DEN), ki je po kar treh podaljških izločil Taufika Hidayata (INA). Še bolje pa se je Evropa odrezala pri dekletih, saj je turnir že drugič v karieri osvojila Danka Tine Rasmussen. V finalu je izločila prvo nosilko Yihan Wangovo (CHN), v polfinalu pa mlado Indijko Saino Nehwal. Najbolj pa so Evropejci tokrat blesteli v moških dvojicah, saj sta turnir osvojila Rasmussen/Paaske (DEN), ki sta na poti do zmage izločila prva nosilca Tan/Koo (MAS) in olimpijska prvaka Kido/Setiawan (INA). Fanta sta pokazala jeklene živce, saj sta olimpijska prvaka izločila s 23:21 v odločilnem setu, v finalu pa sta še en izvrstni danski par, Boe/Mogensen, v zaključku ugnala s 26:24. Kitajci so si morali rane blažiti v ženskih parih, kjer so še vedno povsem brez konkurence, saj so bila vsa polfinala po barvi zastave povsem rdeča, po barvi kože pa rumena, slavili pa sta Du in Yu. Pravo presenečenje je sledilo v mešanih parih, kjer sta kvalifikanta Zhang Nan in Zhao Yunlei (CHN) najprej izločila prvopostavljena Bo/Jin (CHN), nato pa še vse ostale in na koncu še svetovna prvaka Widianto/Natsir (INA). Domačinom sta tako rezultatsko preostala le dva četrtfinala, kar pa navsezadnje niti ni presenetljivo, saj (danes lahko že rečemo) veterana Robertson in Clark po menjavi in zlasti precejšnji pomladitvi partneric ne moreta več poseči po najvišjih mestih.
V Medvodah se je teden dni kasneje odvila volilna skupščina Badmintonske zveze Slovenije. Dosedanji predsednik Dane Alič (MED) se ni potegoval za drugi mandat, vodenje zveze pa bo tako v naslednjem štiriletnem obdobju prevzel dosedanji podpredsednik Andrej Pohar (BKO), ki je prejel podporo vseh prisotnih delegatov. Podpredsednik je postal Jani Jamnik (MED), skupščina pa je izvolila tudi nov nadzorni odbor in novo disciplinsko komisijo ter potrdila nekaj pomembnih statutarnih sprememb.

rezultati (DP 2010)

rezultati (Iran)

Mirna, 7. 2. 2010: Letošnje državno prvenstvo žal ni postreglo s kakšnimi posebnimi igralskimi presežniki. Finalisti so bili bolj ali manj pričakovani, finala pa, navkljub dvema odločitvama v treh setih, tudi bolj ali manj prepričljivo odločena. Med moškimi posamezno smo tako v zaključku zopet gledali Petriča (Branik) in Utrošo (Mladost), pri čemer si tokrat prvi, za razliko od drugega, ki v finalu nekako ni uspel pokazati svojega bolj napadalnega pristopa, ni privoščil toliko napak in je z izjemo zaključka drugega seta, kjer je povsem po nepotrebnem iz rok izpustil že dobljeno tekmo, ves čas suvereno obvladoval položaj. Sicer pa je prestižna moška disciplina pokazala stopničaste razlike v kvaliteti, saj sta finalista premočno odstopala od tretjeuvrščenih Šepca (Olimpija) in Roja (Kungota), slednja pa od nadaljnje konkurence. Posebej gre tako izpostaviti le pomemben napredek mladega Roja, ki je med drugim prepričljivo izločil Bajuka, kateri se zadnjo sezono žal bolj posveča študiju medicine. Pri dekletih posamezno je bila velik korak pred vsemi Špela Silvester (Tom), ki je v finalu ugnala Tino Kodrič (Kungota). Pozitivno presenečenje je s tretjem mestom Kaja Stanković (Ljubljana), ki si je stopničke delila s Tino Juršič (Kungota). Moške dvojice so bile ponovitev lanskega finala, pri čemer sta bila tokrat Horvat in Utroša (Mladost) precej bolj prepričljiva kot branilca naslova Murn in Bajuk (Tom), Murnu pa je vendarle pripadel en naslov in sicer v mešanih dvojicah, kjer je bil s Silvestrovo boljši od Roj/Polc (Kungota). Polčeva je z Juršičevo (Kungota) igrala tudi v finalu ženskih dvojic, ki se je proti favoriziranima Kersnik/Silvester sicer končal šele po treh setih, a na koncu vendarle v korist medklubskega para Olimpija/Tom, Silvestrova pa je s tem osvojila vse tri naslove in v celoti gledano ostala brez prave konkurence. Ob koncu si moramo priznati, da trenutno kvaliteta slovenskega badmintona nekoliko nazaduje, pa ne zato, ker je tekmovanje izpustila Tvrdyjeva, temveč predvsem zato, ker (zlasti) fantje izgubljajo stik z evropskim badmintonom, mladinci (ob že zgoraj omenjenih svetlih izjemah) pa jim žal preveč vneto sledijo. Najbolj očiten napredek v primerjavi s preteklim letom je tako pokazala predvsem sodniška organizacija, ki je poskrbela za pomemben dvig kvalitete sodnikov, med katerimi jih je nekaj že prejelo tudi evropsko licenco.
Maja Tvrdy je državno prvenstvo izpustila in se je sočasno udeležila mednarodnega prvenstva v Iranu, kjer je po zmagi nad Kareemovo (SYR) in Caliskanovo (TUR) v polfinalu izgubila proti poznejši zmagovalki, Japonki Eto Rie, s čimer si je priborila pomembne točke za svetovno lestvico.

rezultati

Mirna, 17. 1. 2010: Zadnja generalka pred državnim prvenstvom se je odvila na Mirni, kjer bo sicer na sporedu tudi domači višek sezone. Po pričakovanju je v disciplini moških posamezno, kjer je bilo tudi največ udeležencev, slavil Luka Petrič (Branik), ki si je izgubo enega seta privoščil le v finalu proti Iztoku Utroši (Mladost). Na tretje mesto se je brez težav prebil Bajuk (Tom), ki je v tekmi za bron precej gladko opravil z očitno že izčrpanim Šepcem (Olimpija), ki je bil poprej zelo prepričljiv, tako proti Forjanu (Kungota) kot Murnu (Tom). Tako so po najvišjih mestih ponovno posegli slovenski igralci, saj je najboljši Hrvat dosegel šele deseto mesto. Pri dekletih se je poznala odsotnost Tvrdyjeve in Silvestrove, ki sta se odpravili na Švedsko, brez težav pa je slavila Tina Kodrič pred Tino Juršič (obe Kungota). Najbolj razburljivo finale je bilo v disciplini moških dvojic, saj sta Utroša/Horvat (Mladost) šele v podaljšku tretjega seta strla odpor domačinov Murna in Bajuka. V ženskih dvojicah sta zlato osvojili Juršič/Polc (Kungota), v mešanih parih pa je Petrič s Kodričevo še enkrat ugnal Utrošo, ki je nastopil s Stankovićevo (Ljubljana). Bomo videli, če nas na državnem prvenstvu, glede na precej ustaljeno razmerje sil v slovenskem prostoru, čaka kakšno presenečenje.

rezultati (Masters)

rezultati (EA Games)

rezultati (SEA Games)

Johor Bahru, Hong Kong, Vientiane, 17. 12. 2009: Vrnitev Mastersa je očitno povezana s kupom težav. Že na lanski uverturi ni bilo najbolje, letos pa je BWF še bolj zamujal, saj se je izvedba tekmovanja dokončno potrdila šele mesec dni pred začetkom, k sreči brez okrnitve predvidenega denarnega sklada, ki je na koncu, kljub gospodarski krizi, obdržal lanski rekordni nivo - 500.000 USD. Nato so svoje naredili igralci, ki se za tekmovanje niso najbolj ogreli. Končno je zmanjkalo tudi gledalcev. Večji del zapletov gre vsekakor pripisati azijski "marketinški konkurenci", saj je bil najprej na sporedu Masters (končan 6.12.), nato Vzhodnoazijske igre (13.12.), končno pa še Jugovzhodnoazijske igre (17.12.). Ob vsej poplavi največjih tekmovanj (zgolj Super Series turnirjev je 12) ni čudno, da so tekmovalci utrujeni in naveličani, hkrati pa morajo še izbirati. Na Masters tako niso prišli najboljši Kitajci, v glavnem pa so manjkali tudi Indonezijci. Prvi so nastopili v Hong Kongu, kjer so bili glavni akterji še Korejci, Japonci, Tajvanci in domačini, drugi pa v Laosu, kjer ni manjkalo še Malezijcev, Tajcev, Filipincev in Singapurcev. Vsakomur svoje, očitno. Vsekakor je sistem "deli in vladaj" najbolj godel Evropi, saj so Danci na Mastersu blesteli. Najbolje sta zaslužila Fischer Nielsen/Pedersen z zmago v miksu, finalisti pa so bili še Boe/Mogensen (MD) in Juhl/Kristiansen (ŽD). Odsotnost Kitajcev pa je očitno godila tudi drugim, saj smo v miksih v finalu gledali indijsko dvojico Diju/Gutta, pri ženskah posamezno pa Nemko Schenkovo. Slavili so sicer bolj ali manj Malezijci, saj Lee Chong Wei ni imel prave konkurence (vse tekme je dobil v dveh setih), prav tako pa so bil prepričljivi Wong Mew Choo v ŽS in Wong/Chin v ŽD. V moških parih, kjer se je Kitajce še najmanj pogrešalo (nastopil je sicer njihov drugi par Guo/Xu), sta slavila Korejca Jung/Lee. Zmagovalce "raznoazijskih" iger pa naj zgolj naštejemo. V Hong Kongu so to postali Ho Jin Choi (KOR, MS, presenečenje turnirja, saj je v finalu izločil tudi Lin Dana), Pui Yin Yip (HKG, ŽS, tudi tu ni bilo najboljših Kitajk), Hu/Tsai (TPE, MD), Zhang/Zhang (MAC, ŽD) in Zhang/Tao (CHN, MX), ekipno pa dvakrat Kitajci. V Laosu pa Simon Santoso (INA, MS, Lee Chong Wei ni nastopil), Salakjit Ponsana (THA, ŽS), Setiawan/Kido (INA, MD), Chin/Wong (MAS, ŽD), Widianto/Natsir (INA, MX), ekipno pri fantih Indonezijci, pri dekletih Malezijke. Ko bomo takšno porazdelitev medalj spremljali tudi na olimpijskih igrah, pa bo zadovoljen tudi IOC, če mu bo le poprej uspelo vse skupaj razbiti na koščke. Ja, res po slonovsko nerodno, dragi Azijci.

rezultati (ekipno)

rezultati (posamezno)

Medvode, 15. 11. 2009: Prvo evropsko prvenstvo do 17 let je za nami. V prvi vrsti lahko rečemo, da je bilo po organizacijski plati nadvse uspešno, saj so se udeleženci iz 38 držav odlično počutili tako v izvrstno pripravljeni medvoški dvorani kot tudi na spremljevalnih dogodkih kot sta bila trenerski seminar in seminar BE za administracijo in razvoj, na katerem je med drugimi okrog petdesetim udeležencem spregovoril tudi bivši olimpijski prvak Poul-Erik Hoyer Larsen. Ekipi Matevža Šrekla in BZS torej vse pohvale za izvrstno izpeljan doslej največji badmintonski dogodek v Sloveniji.
Vendar pa je potrebno ohraniti tudi pravo mero kritike in nekoliko okarati slovensko badmintonsko javnost, ki je pomembni dogodek žal nekoliko spregledala. Res je sicer, da kadeti (ki sicer igrajo na kar presenetljivo visokem nivoju in zato tekme niso bile niti malo dolgočasne) še ne morejo pokazati takšnega badmintona, kot ga lahko gledamo na vsakoletnem mednarodnem prvenstvu, vendar bi si tekmovanje vseeno lahko ogledalo več domačih badmintonskih privržencev. Nenazadnje so organizatorji na finalne dvoboje uspeli privabiti tudi ministra Lukšiča. Druga kritika pa gre na račun slovenske kadetske ekipe. Res je sicer, da od naše reprezentance tokrat nismo pričakovali odmevnejšega izkupička, vendar so ekipni porazi proti Avstriji (2:3), Finski (2:3) in Angliji (1:4) kar preveč kruta realnost, še posebej, če upoštevamo še popoln polom med posamezniki, kjer smo dosegli le eno uvrstitev med šestnajst najboljših (Novak/Stankovič), pa še to po zaslugi predaje francoskega para. Še najbolj gre tako pohvaliti Kajo Stankovič, ki je v ekipnem delu dobila vse single, med posameznicami pa jo je izločila Škotinja Gilmourjeva. Na tekmovanju so sicer prevladovali Danci, ki so osvojili kar 5 zlatih kolajn in sicer ekipno (pred Rusi, Turni in Ukrajinci) in štiri med posamezniki. Evropski prvaki so postali: Viktor Axelsen (MS, DEN), Carolina Marin Martin (ŽS, ESP), Frederik Colberg/Kasper Paulsen (MD, DEN). Celine Juel/Mette Poulsen (ŽD, DEN) in Frederik Colberg/Mette Poulsen (MX, DEN). Pozitivno so presenetili predvsem Turki, ki so med posamezniki osvojili kar dve srebrni kolajni, eno srebro pa so v moških parih osvojili Francozi (kolajne si je sicer razdelilo osem držav). Obema dvojnima zmagovalcema (Colbergu in Poulsenovi) se glede na prikazano igro obeta lepa badmintonska prihodnost, pričakovanja pa so še posebej visoka pri Španki Marinovi, ki je za svoja leta prikazala največ in se že uveljavlja, kljub mladosti, tudi na članskem mednarodnem nivoju, je pa že sedaj podprvakinja v kategoriji do 19 let.

rezultati (Domin. rep.)

rezultati (Portotiko)
 

Portoriko, 8. 11. 2009: Kdo bi vedel, morda je Špelina zmaga res pripomogla k temu, da se iz povprečja ponovno dvigne tudi Maja Tvrdy. Maja je namreč obiskala Karibe in se udeležila tako tekmovanja v Dominikanski Republiki kot tekmovanja v Portoriku. Oboje z namenom, da nekoliko izboljša svoj položaj na svetovni lestvici in da si ponovno okrepi prepotrebno samozavest. Na obeh tekmovanjih je bila namreč druga nosilka in je v tekmah proti Peruankam (na obeh tekmovanjih je porazila kar tri), Američankam (s Karyn Velez je bilo sicer potrebno odigrati tri sete) in Slovakinji (Orlovska) več ali manj blestela, v finalu pa je obakrat naletela na Kanadčanko Anno Rice, ki je trenutno (po obeh tekmovanjih) na 33. mestu na svetu (Tvrdyjeva je 44.). V Santu Domingu je bila uspešnejša z 21:19, 21:23, 21:18, v Portoriku pa je izgubila z 21:13, 12:21, 13:21. Maja je sicer malo za zabavo, malo zares, nastopila tudi v ženskih dvojicah. S partnerico, domačinko Santana, je nastopila v Dominikanski republiki, vendar se kljub vloženim naporom in trem setom dekleti nista uspeli prebiti čez prvo kolo, kjer sta sicer naleteli na prvi nosilki in pozneje drugouvrščeni Peruanki Winder/Zornoza. Pri moških posamezno je oba turnirja osvojil Gvatemalec Kevin Cordon.

rezultati

Nycosia, 12. 10. 2009: Špela Silvester se je odločila, da se povsem sama udeleži BE Circuit tekmovanja na Cipru in izkazalo se je, da je bila odločitev ena boljših v njeni tekmovalni karieri. Po težki prometni nesreči, ki je Špeli onemogočila nastopanje v daljšem obdobju, se sedaj zmagovalno vrača na mednarodno badmintonsko sceno. Tekmovanja v Nikoziji se je udeležila povsem neobremenjeno in to je bil najverjetneje tudi ključ do uspeha, saj je kot nepostavljena kar po vrsti izločevala tekmice, ki so na svetovni jakostni lestvici precej mest pred njo. Najprej je izločila Danko Clausen, nato 5. nosilko Matias (FRA), v četrtfinalu prvo nosilko Davies (ENG), nato pa še Španki Corrales in Marin. Od slednje, ki je sicer evropska mladinska podprvakinja, je bila v finalu boljša po dveh podaljških (23:21, 23:21). Gre za prvo Špelino posamično zmago na tekmovanjih takšnega ranga, zato ji bo uspeh lahko pomembna spodbuda za nadaljnje prizadevne treninge, prav tako pa je zmaga pomembna za slovensko zvezo, ki je zadnje čase kakšen podoben rezultat že kar nestrpno pričakovala, vendar bolj s strani Maje Tvrdy, zato je Špelina zmaga toliko boj pomembna tudi z vidika domače konkurence med dekletoma.
Skoraj sočasno pa je marketinški oddelek najpomembnejšega svetovnega proizvajalca badmintonske opreme, japonskega Yonexa, objavil nov hitrostni rekord, dosežen z loparjem ArcSaber Z-Slash. Novica je v Evropo sicer prišla z manjšo zamudo, vendar je novi rekord zato toliko bolj impresiven. Najprej je žogico s 414 km/h (izmerjena hitrost v trenutku, ko se kapica žogice po udarcu ob strune obrne v smeri udarca) udaril razmeroma neznani japonski deblist Naoki Kawamae (26. mesto na svetu v MD), nato pa so tekom tekmovanja Super Series na Japonskem posebej za najmodernejše merilne naprave smashirali še Taufik Hidayat, Markis Kido, Nova Widianto, Koo Kien Keat in Tan Boon Heong (zadnja dva sta trenutno vodilna na svetovni lestvici dvojic). Zadnji je žogico udaril s kar 421 km/h, kar je skoraj 100 kilometrov hitreje kot prejšnji rekord Kitajca Fu Haifenga, pri katerem so izmerili hitrost 332 km/h (najhitrejši smash v singlih ima Taufik Hidayat, 305 km/h). Potrebno je povedati, da so bili prejšnji rekordi izmerjeni med igro, zadnji pa v trening dvorani, ko so igralci smashirali zgolj za namen postavitve rekorda. Vsekakor pa so izmerjene hitrosti realnost tudi na tekmovanjih, kjer pa žal tudi najnovejša merilna tehnologija (še) ne uspe zabeležiti takšnih hitrosti, glede na izboljševanje tehnologije izdelovanja loparjev pa kaže, da se pri hitrosti 421 km/h tekmovalci vsekakor ne bodo ustavili.

rezultati final

Hyderabad, 16. 8. 2009: Kljub temu, da je letos sprva dobro kazalo, so na koncu vendarle večino medalj in naslovov s svetovnega prvenstva odnesli Kitajci. Pri moških posamezno je ponovno blestel Lin Dan, za katerega je to že tretji zaporedni naslov, če pa upoštevamo še olimpijske igre, pa je nepremagan že od leta 2006, kar je doslej edinstveni dosežek. V finalu je s tri leta mlajšim Chen Jinom (CHN) opravil brez težav in v dveh setih. Njegova boljša polovica, Xie Xingfang, je v ženskem, prav tako "dolgočasno" vsekitajskem finalu, podlegla prihajajoči zvezdi Lan Lu (22) in se s tem močno približala odločitvi, da lopar pospravi v kot, saj po dveh naslovih (2005 in 2006) nekako ne more več nazaj na vrh. Kitajske so bile po pričakovanju tudi ženske dvojice (vse 4 polfinalistke so bile Kitajke), le da sta tokrat presenetili Zhang Yawen in Zhao Tingting, ki sta bili šele osmi nosilki, a sta tokrat le "prekinili urok" in prvič stopili na zmagovalni oder. Najbolj razburljivo je bil finale moških dvojic, med olimpijskim prvakom v mešanih parih in danes korejsko najsvetlejšo deblistično zvezdo , Lee Yong Dae (s partnerjem Jung Jae Sung), in branilcema naslova iz leta 2007, Fu Haifeng in Cai Yun (CHN). Kitajca sta po uri in 15 minutah ter po skoraj vseh izrabljenih točkah v tretjem setu (28:26) poskrbela za izvrsten zaključek prvenstva. Še prej pa je slavila tudi Evropa. Danca Thomas Laybourn in Kamilla Rytter Juhl sta osvojila zlato v mešanih dvojicah in tako po olimpijskih igrah in SP 2007 vendarle potrdila, da je z Evropejci potrebno resno računati, pa čeprav bolj ali manj v mešanih parih. V finalu sta kar v dveh setih opravila z branilcema naslova Widianto/Natsir (INA), ki sta imela precej težav že v polfinalu proti še eni danski dvojici Fischer Nielsen/Pedersen in sta tako preprečila "popolno dansko presenečenje". Medaljo za Evropo je pri ženskah posamezno osvojila še na Kitajskem rojena Pi Hongyan, ki nastopa za Francijo.

rezultati

Hyderabad, 12. 8. 2009: Potem, ko se je svetovna badmintonska zveza odločila, da organizacijo letošnjega najprestižnejšega tekmovanja prvič zaupa Indijcem, so ti želeli poskrbeti za karseda popolno organizacijo, a se jim je zalomilo že na začetku. Zaradi časopisne novice v lokalnih medijih, ki je prihajajoče tekmovalce prestrašila z grožnjo terorističnega napada, se je celotna angleška ekipa odločila, da odpove nastop in to zgolj en dan pred začetkom prvenstva in kljub temu, da je indijska policija v izjavi za javnost zagotovila popolno varnost in namige o možnosti terorističnega napada razglasila za izmišljene. Odločitev Angležev je vzbudila kar nekaj presenečenja, pa tudi resnih kritik udeležencev, med katerimi pa so tudi taki, ki so jim sledili in spakirali kovčke (npr. Avstrijca Koch in Zauner). Odsotnost Angležev sicer tekmovanja ne bo pretirano prizadela, saj niso sodili v najožji krog favoritov. Zaenkrat ob strogih varnostnih ukrepih tudi ni zaslediti kakšne nevarnosti, je pa manjši preplah povzročilo slabo počutje malezijskega trenerja Misbuna Sideka, katerega so zaradi nevarnosti širjenja virusa prašičje gripe takoj hospitalizirali, varnostnike na vhodu v dvorano pa opremili z obraznimi maskami.
Slovenija je tokrat na tekmovanje poslala le Majo Tvrdy in Iztoka Utrošo, slednjega zgolj za nastop v mešanih parih. Zaradi finančnih razlogov in nekonkurenčnosti ostalih slovenskih reprezentantov se je BZS namreč odločila, da denar raje nameni za evropska tekmovanja. Očitno je bila odločitev pravilna, saj Tvrdyjeva proti sicer višje rangirani Japonki Hirayami žal ni odigrala kot zna in tokrat ni uspela ponuditi dostojnega odpora (9:21, 12:21). Precej bolje je bilo v mešanih dvojicah, a tudi tu sta bila Kanadčana Milroy/Mckee premočna, s tem pa je bil letošnji slovenski nastop tudi končan.
Zaenkrat na tekmovanju še ni bilo resnejših presenečenj, z izjemo poraza Baa Chunlaija (CHN) proti Dickyju Palyami (NED). Zanimive tekme se šele začenjajo, običajno so najprivlačnejši prav dvoboji tretjega kola in četrtfinala. Evropejci največ upov polagajo na Gadeja in Rasmussenovo, domačini pa na šesto nosilko Nehwalovo. Najbolj nepredvidljive pa bodo verjetno moške dvojice, saj zaradi bolezni Kida (INA) ne nastopata prva nosilca in branilca naslova. Upati je, da bo Evropa svoj pekinški neuspeh (prvič brez medalje) tokrat omilila, a izgledi žal niso ravno rožnati. Pustimo se presenetiti.

rezultati Slovenija

rezultati Sudirman
 

Lendava, Guangzhou, 17. 5. 2009: Tudi letošnje mednarodno prvenstvo Slovenije, Panvita RSL Slovenija International, je bilo zaupano Lendavčanom, ki so se z organizacijo ponovno izkazali in posledično priredili še eno simpatično tekmovanje, ki šteje med evropske Circuit turnirje in ki je privabilo več kot 20 držav udeleženk. Najmočnejša je bila konkurenca pri moških posamezno, zlasti zaradi številčne danske ekipe, čeprav je na koncu nekoliko nepričakovano zmagal Anglež Wright. Slednji je v četrtfinalu pokopal tudi upe najuspešnejšega Slovenca Petriča, ki je bil v odlični formi in se je izkazal predvsem z zmago nad nemškim reprezentantom in petim nosilcem Reuterjem. Od naših je bil v glavnem žrebu le še Utroša, ki je po treh napornih setih izgubil proti pozneje tretjemu Koprivi (CZE), drugi fantje so izpadli v kvalifikacijah. Pri dekletih je ponovno navduševala Tvrdyjeva, ki je bila sicer tudi prva nosilka in glavna pretendentka za naslov. Upravičeno, saj je nekaj težav imela le v četrtfinalu proti Vargi (HUN), v finalu proti Tanovi (BEL) pa se je gladko maščevala za lanski poraz. V četrtfinale se je prebila tudi Kodričeva, ki je bila s Polčevo polfinalistka še v ženskih dvojicah, sicer disciplini z najmanj številčno udeležbo, kjer sta slavili Goliszewski/Vogelsang (GER). Moški pari so bili ena najbolj izenačenih disciplin, vendar oba naša glavna upa, Murn/Petrič in Horvat/Utroša, žal nista uspela čez prvo oviro, zmaga pa je odšla v Avstrijo, Kochu in Zaunerju. Zadnji je slavil še v mešanih parih (s Prutsch) in s tem postal najuspešnejši udeleženec tekmovanja, v polfinalu pa je izločil tudi najuspešnejši slovenski miks, Utroša/Tvrdy.
Sočasno se je na Kitajskem odvijal Sudirman Cup. Favorit za zmago in branilec naslova je bila Kitajska, vendar nihče ni pričakoval, da bo zmago osvojila celo brez izgubljene tekme, kar je za ostale "velike" badmintonske nacije vsekakor hud poraz. Upati je bilo vsaj, da bodo kaj iztržili Korejci, ki so načeloma močnejši v dvojicah, a finalni dvoboj se je končal s 3:0. Tudi tretjeuvrščeni Indonezijci Kitajcem niso mogli do živega, niti v moških parih, podobno so kratko potegnili polfinalisti Malezijci. Razočarali so tudi Angleži, ki so sicer izločili Japonce, a ostali povsem praznih rok, tako proti Kitajcem, kot tudi proti Indoneziji (4:1). V tekmi za peto mesto so jih s 3:2 izločili Danci, ki so zaradi bolezni Gadeja in nerazpoloženih moških parov tokrat ostali brez streliva proti Maleziji, s katero doslej niso imeli težav, in jim tako "privoščili" prvo bronasto medaljo, ki je doslej bolj ali manj "pripadala" evropskim ekipam. Vendar Danci očitno nazadujejo, kar je za Evropo nasploh razlog za alarm, sploh pa ob dejstvu, da je Kitajska očitno dokončno postala badmintonska supersila, kateri trenutno nihče ne more do živega.

rezultati ekipno
 

rezultati posamezno

 

Milano, 12. 4. 2009: Od letošnjega evropskega mladinskega prvenstva do 19 let si je Slovenija obetala kar precej, saj naš največji up, Matevž Bajuk, redno niza uspehe na mladinskih tekmovanjih po celi Evropi in tudi vodi na evropski jakostni lestvici. Zaradi teh uspehov si je prislužil tudi mesto drugega nosilca in pričakovanja so bila visoka. Vendar, najprej je bilo potrebno odigrati ekipni del, v katerem so Matevžu ob bok stopili še Nika Koncut, Tina Kodrič, Živa Repše, Kek Jamnik, Luka Rebolj in Alen Roj. Slovenci so bili izžrebani v šesto skupino, kjer so se pomerili s Francijo, Češko in Belgijo. Proti favorizirani Franciji nismo iztržili niti točke, še najbližje je bila Kodričeva, proti Belgiji je bil poraz tesen z 2:3, proti Češki pa prav tako, s tem, da so Slovenci zmago za las izgubili v tekmi mešanih dvojic, kjer sta Jamnik in Kodričeva klonila šele v zaključku tretjega seta. V četrtfinale je tako napredovala Francija, ki pa je takoj morala priznati premoč Angliji. Kot je že v navadi, smo tako v zaključku tekmovanja gledali spopad tradicionalno najmočnejših evropskih ekip in ponovno so bili najboljši Danci. Kar nekoliko brez konkurence, saj so v celotnem tekmovanju izgubili le eno posamično tekmo, vse dvoboje od četrtfinal dalje pa so dobili z rezultatom 3:0. Samo kanček manj prepričljivi so bili Nizozemci, ki so presenetljivo lahko opravili z Nemci, ti pa še prej z Rusi. Na zahodu nič novega...
V posamičnem delu so bile tabele polne mladih upov iz 35 držav. Najslabše nam je šlo v disciplini žensk posamezno, kjer niti poškodovana Koncutova niti Kodričeva nista uspeli v prvem kolu. Je pa v tej disciplini prvovrstno presenečenje pripravila Španka Carolina Maria Marin, ki je s 15 leti dobesedno eksplodirala in šele v finjalu za las klonila proti Danki Hald. Tretji sta bili Perminova (RUS) in Tanova (BEL). Haldova je bila s Skelbaekovo (DEN) premočna za naš ženski par Kodrič/Repše, ki se je sicer prebil v drugi krog, v tretjega pa sta se prebili Koncutova z Mathisevo (AUT). Ta disciplina se je končala v luči ruske prevlade, saj sta zlato osvojili Rusinji Chervyakova/Gabdullina, pred Nizozemkama, Rusinje pa so osvojile še bron, skupaj z Angležinjami. Podobno smo Slovenci v tretjem kolu končali tudi v miksih (Rebolj/Repše), Jamnik/Kodrič sta končala že kolo prej. Zmagala sta Arends/Piek (NED), tesno pred Geigenberger/Deprez (GER). Tretje mesto so si razdelili Danci in Angleži. V moških parih sta se Jamnik/Rebolj prebila v drugo kolo, Bajuk pa je z Avstrijcem Bertschem brez večjih težav dosegel četrtfinale in bil v prvem in drugem setu povsem na pragu zgodovinske uvrstitve v polfinale, a je žal fantoma v tretjem setu zmanjkalo moči. Bron sta tako osvojila Nemca, zmaga pa je šla prav tako "mešanemu" paru Magee/Grosjean (IRL/FRA), ki sta presenetljivo ugnala dansko navezo Holst/Pedersen. Za Slovenijo in Matevža pa je bil vsekakor odločilen petek, 10. 4. Že v jutranji tekmi za preboj v četrtfinale ga je čakalo težko delo. Po najtesnejšem rezultatu v prvem in drugem setu (22:20) se je po približno uri in deset minut Francoz Maxime nahajal v bistveno boljšem položaju (17:12), a Matevž ni izgubil živcev in je nanizal kar 9 zaporednih točk, nasprotniku pa ni prepustil niti ene, s čimer je povzročil pravi navijaški izbruh slovenske klopi. V četrtfinalu ga je nato popoldne čakal James Van Hooijdonk (WAL), ki je s svojim prejšnjim nasprotnikom opravil v vsega 27 minutah, poleg tega pa ni več nastopal v dvojicah. Prvi set je prepričljivo dobil Valižan, v drugem pa je ves čas prednost držal Matevž in zmagal z 21:14. V tretjem je James začel bolje in pri rezultatu 18:12 so bili slovenski upi ponovno na tleh. Vendar je Matevž še enkrat uspel nanizati kar pet točk zapored in s tem na noge dvigniti slovenske navijače. Žal je bil Valižan psihično močnejši in se pri rezultatu 18:17 ni dal zmesti, odigral je še nekaj lepih točk in zmagal z 21:17. Razočaranje je bilo seveda veliko, vendar je potrebno poudariti, da je Matevž z dvema četrtfinaloma daleč presegel napovedi pred prvenstvom in tudi dosegel najboljši mladinski rezultat za Slovenijo (Tvrdyjeva je bila na primer dvakrat med 16), kar mu vsekakor napoveduje lepo prihodnost. Ne gre namreč spregledati, da se je Valižan uvrstil v finale, kjer je izgubil s Holstom (DEN, slednji je izločil tudi našega Jamnika), kar pomeni, da je Matevž trenutno realno gledano del evropske mladinske špice in se bo lahko tudi v bodoče primerjal z rezultati Holsta, Hooijdonka, Rasmussena (DEN) in Lehikoinena (FIN) (ter prvega nosilca Martinsa, ki je Holstu povzročil največ težav že v četrtfinalu). Ravno takšne primerjave pa lahko prinesejo prave rezultate tudi v bodoče. Škoda za izgubljeno medaljo (takoj po tekmi posameznikov je bilo potrebno odigrati še četrtfinale dvojic in nič čudnega ni, da je Matevžu zmanjkalo moči), vendar vse čestitke za izjemen uspeh.
Med EP se je odvila tudi redna skupščina Badminton Europe. Slovenija je uspešno predstavila svoj novembrski projekt, organizacijo prvega EP do 17 let, kjer se lahko nadejamo podobno številčne udeležbe kot v Milanu, Andrej Pohar pa je bil razrešen s svoje dosedanje funkcije direktorja Circuita (ki se je ukinila oziroma prelila pod okrilje direktorja za šport) in izvoljen za novoustanovljeno funkcijo direktorja administracije Badminton Europe.

rezultati
 

Liverpool, 15. 2. 2009: Februar je že tradicionalno čas velikih ekipnih tekmovanj, katerim se je zaradi nove "sistematizacije" sedaj pridružilo tudi Evropsko prvenstvo mešanih ekip, ki se je letos prvič odigralo ločeno od individualnega tekmovanja, s katerim se bo odslej izmenjevalo tako, da bo vsako leto po eno evropsko prvenstvo. Navedeno je povzročilo tudi razširitev igralnega koncepta, ki sedaj ni več razdeljen na skupino A in B, temveč se vse ekipe lahko enakovredno kosajo za naslov. Posledično se je Slovenija ponovno lahko udeležila tega tekmovanja, hkrati pa nas je žreb, kot za "nagrado", uvrstil v predtekmovalno skupino z aktualnimi prvaki Danci, katerim naša mala ekipa seveda še zdaleč ni bila kos. Utroša, Petrič, Tvrdy, Š. Silvester in Koncut so se upirali točno dve uri in na koncu ostali brez osvojenega seta, najbližje je bila Tvrdyjeva proti Brosolat Jensenovi. Veliko več možnosti so reprezentantje imeli proti Irski, kjer se je izkazal ženski del ekipe, a je ostalo pri končnem porazu z 2:3. Silvestrova in Petrič namreč nista uspela presenetiti v mešanih parih, pri moških posamezno pa je Utroša nekoliko razočaral s pregladkim porazom proti Evansu. Irci so nato nekoliko presenetljivo in zelo tesno ugnali še Špance, ki pa so bili za Slovenijo kljub vsemu premočni. Na koncu je, kljub lepim možnostim v ženskih in moških parih ter trem setom v moških singlih, točko priborila le Tvrdyjeva, pa še to v podaljšku tretjega seta. Slovenija je tako Irsko kot Španijo že premagala, po drugi strani pa je potrebno priznati, da zaenkrat proti obema državama beležimo več porazov kot zmag, zato tudi tokratni neuspeh ni bil nepričakovan, Slovenija pa je pristala na repu razpredelnice, kar je glede na številčnost (minimalne možnosti taktiziranja) in kvaliteto ekipe (poznala se je vsaj odsotnost Murna) žal precej realna slika. Največje presenečenje tekmovanja je sicer zabeležila ruska ekipa, ki je v četrtfinalu izločila Nemčijo, drugi polfinalist pa je bila Poljska, ki je pošteno nagnala strah v kosti tudi Angliji. V finalu so pričakovano slavili Danci, katerim se je poznala odsotnost Gadeja in Jonassena, kar je povzročilo tudi na moč napeto finale, saj je Anglija (po mešanih parih in moških posamezno) povedla kar z 2:0, prednost pa je bila tudi domača publika. Odločila je tekma moških dvojic, v kateri sta Boe/Mogensen dokončno strla angleški upor ter Robertsonu, Clarku in ostalim pokazala mesto na drugi stopnički. Škoda, sprememba na vrhu bi se prilegla...

rezultati (DP 2009)

Mirna, 1. 2. 2009: Pred državnim prvenstvom, na "generalki", A turnirju, se običajno že pokažejo obrisi bodočih državnih prvakov, vendar pa sta takrat manjkala tako Tvrdyjeva (LJU) kot Utroša (MLA), ki sta bila oba tudi prva nosilca na domači tekmi leta. In oba sta upravičila svojo vlogo. Tvrdyjeva je zmagala pričakovano, a presenetljivo izgubila prvi set v finalu proti povratnici Špeli Silvester (TOM). Zadnja se je očitno dokončno otresla posledic prometne nesreče in se je zmagoslavno vrnila tudi v disciplino posameznic, kjer je še vedno korak pred mladinkami, kot sta tretjeuvrščeni Koncutova (MLA) in Kodričeva (KUN). Špelin upor je vendarle trajal le en set, nato je Tvrdyjeva pokazala prave zobe in prepričljivo osvojila že četrti posamični naslov. Prav toliko bi jih lahko letos zbral tudi Petrič (BRA), a je v finalu ves čas nekoliko zaostajal. Prvi set je sicer še prepričljivo dobil, potem pa se mu je začela poznati utrujenost, hitrost igre je nekoliko padla, Utroša pa je po drugi strani s svojim tempom lahko brez težav nadaljeval. Po vodstvu 19:15 v zadnjem setu je vse skupaj delovalo kot že odločeno, a je Petrič uspel izenačiti in dvigniti napetost med gledalci. V tem trenutku pa je Utroša kljub relativni mladosti pokazal dovolj izkušenosti in se po dveh lepih točkah zasluženo vrgel v objem trenerja (in bratranca) Mihe Horvata (MLA). Tretje mesto sta osvojila Bajuk (TOM) in Šepec (OLI), pri čemer je slednji polfinale proti Utroši izgubil z zelo tesnim izidom, vendar brez osvojenega seta. Za lanskega prvaka Murna (TOM) je bil usoden prav tako Utroša, v četrtfinalu. Seveda pa je Murn vendarle trenutno najboljši slovenski igralec v dvojicah, kar je prepričljivo pokazal tako v mešanih kot v moških parih. Z Bajukom sta osvojila prvi skupni naslov, pri čemer se nista pustila ogroziti niti s strani dvojice Šepec/Boljka, niti v finalu s strani Utroše in Horvata. Podobno prepričljivo pa je Murn osvojil tudi mešane pare s Silvestrovo, kjer je v finalu prav tako odpravil Utrošo (in Tvrdyjevo) ter pokazal, da je specializacija v badmintonu še kako pomembna, saj sta s Špelo ves čas nadzirala potek igre in zadržala zanesljivo prednost vse do končne zmage. Špela je bila s Tyrdyjevo najuspešnejša tudi v ženskih parih (pred Kodrič/Repše), tako da je potrebno ugotoviti, da so si praktično vse naslove razdelili le štirje igralci (in Bajuk). Očitno je namreč, da navedeni za najmanj korak odstopajo od konkurence, kar se je k sreči odrazilo prav na zanimivih finalnih obračunih, na žalost pa druge tekme niso sledile kvaliteti final. Zaskrbljujoč je tudi upad števila nastopajočih, zlasti v ženski konkurenci. Vendarle najožji vrh trenutno kaže, da glede badmintona v Sloveniji, vsaj na kratki rok, ni potrebno biti zaskrbljen. Posebej tudi ob dobri organizaciji tekmovanja, za katero so tokrat poskrbeli Tomovci.

rezultati Irska

rezultati Italija

rezultati Super Series Finals

Kota Kinabalu, 21. 12. 2008: Reprezentantje so po opravljenem domačem delu (A turnir) odleteli najprej na Irsko, nato pa še v Italijo. Glede na to, da sta bili obe tekmovanji tipa Challenge (najmočnejša tekmovanja, ki še spadajo v Circuit), je bila konkurenca pričakovano huda, našim pa se ni uspelo prebiti dlje kot do drugega kroga. Najbolje je nastopil Petrič, ki je najprej ugnal danskega kvalifikanta Prehna, nato pa v treh setih izgubil proti domačinu in poznejšemu finalistu Evansu. Tvrdyjeva je nekoliko razočarala z gladkim porazom proti Zechirijevi (BUL), nato pa še s porazom v prvem kolu s partnerjem Utrošo, ki je sicer pokazal precej več v moških parih s Petričem, a na koncu vendarle priznal premoč danskim deblistom. V Italijo se je nato ekipa odpravila oslabljena, zato kaj več kot kakšne zmage v kvalifikacijah niti ni bilo pričakovati. Pozitivno pa sta na koncu presenetila Murn/Špela Silvester, ki sta v drugem kolu glavnega tekmovanja izgubila proti kasnejšima zmagovalcema iz Rusije.
Da pa evropski Circuit ni kar tako, je pokazal zmagovalec Italije, Wong Chong Hanu (MAS), kateremu se je po navedenem uspehu že kar pošteno mudilo nazaj v rodno deželo, kjer so Malezijci organizirali prvi finale Super Serije, z rekordnim nagradnim skladom, vrednim kar pol milijona dolarjev. Wong je namreč zaradi pozne odpovedi kitajske reprezentance, ki se je tekmovanju odrekla zaradi letošnjega napornega urnika (in s tem pomembno oslabila kvaliteto tekmovanja z doslej najvišjim denarnim skladom), dobil vabilo kot rezerva, kar mu je kljub končnemu 4. mestu v predtekmovalni skupini vseeno prineslo kar nekaj denarcev. Odsotnost kitajskih favoritov pa je prispevala k izenačenosti tekmovalcev, kar je navdušilo gledalce, ki so najprej videli precej tesnih odločitev v predtekmovalnih skupinah (tekmovalci so se razdelili na dve skupini po štiri, nato pa so odigrali še polfinale in finale), nato pa uživali v domačih uspehih. Lee Chong Wei (MAS) je namreč izkoristil odsotnost Lin Dana in prepričljivo zmagal med posamezniki, kjer je v finalu ugnal Gadeja (DEN), v moških parih sta slavila Koo in Tan, v ženskih pa Chinova in Wongova. V mešanih parih je po daljšem času tudi Evropa pobrala nekaj smetane, saj je dvojica Laybourn/Rytter Juhl (DEN) osvojila prvo mesto, pri dekletih posamezno pa je najboljša Evropejka Rasmussenova (DEN) v polfinalu klonila proti kasnejši zmagovalki Zhou Mi (HKG).

rezultati 1. A turnir
 

Mirna, Dublin, 7. 12. 2008: Odkrito povedano od letošnjega prvega A turnirja niti ni bilo pričakovati kakšnih korenitih sprememb. Luka Petrič (z novo sezono nastopa za mariborski Branik) je že okreval po poškodbi stopala in to je logično pomenilo, da se bo večkratni državni prvak tudi v novi sezoni povzpel na najvišjo stopničko, čeprav se mu je aktualni državni prvak Murn (Tom) kar dobro upiral in na koncu popustil šele v tretjem setu. Utroša (Mladost) in Bajuk (Tom) sta očitno še premlada, Šepec pa se v zadnjem času spet spopada s poškodbami in se je moral tekmovanju odpovedati. Pri dekletih Tvrdyjeva (Ljubljana) nima konkurence, sledijo pa ji Koncutova (Mladost), Kodričeva (Kungota) in Kotarjeva (Bit). V moških parih novopečenega očka Tije, Mihe Horvata, nastanek družine ni zmotil pri tekmovalnem naboju in posledično je slavila kombinacija Utroša/Horvat, kateri je delo olajšal presenetljiv poraz Murna in Bajuka proti klubskima kolegoma in poznejšima finalistoma, bratoma Turk. Murn je tudi v miksih ostal praznih rok, saj s Koncutovo ni uspel resneje ogroziti zmagovalcev Utroša/Tvrdy, Koncutovi pa je na koncu vendarle pripadla ena zmaga in sicer v ženskih dvojicah s partnerico Magyarjevo. Skratka, nič posebej pretresljivega, pred februarskim državnim prvenstvom pa nas čaka še ena generalka, ki bo 17 in 18. januarja.

rezultati Bolgarija

rezultati Slovaška

rezultati Madžarska

Budimpešta, 2. 11. 2008: Potem, ko je Maja Tvrdy sklenila sponzorsko pogodbo s Seatom in se odpeljala z novim avtomobilom, je bilo poolimpijskega premora konec, mednarodna turnirska scena pa je zopet privabila tako našo najboljšo kot tudi ostale reprezentante. Najprej sta Utroša in Tvrdyjeva odšla v Bolgarijo, kjer se je izkazal predvsem Iztok in sicer z uvrstitvijo med 32 najboljših, za Majo pa 9. mesto pravzaprav ni bil tisti pravi uspeh. Nato se je preostali del reprezentance udeležil tekme na Slovaškem, kjer sta se Murn in Turk presenetljivo dobro odrezala, saj sta se uspela prebiti do polfinala, enako pa je uspelo Špeli Silvester v ženskih dvojicah s Hrvatico Žvorčevo. Na tisti pravi rezultat pa je bilo potrebno počakati vse do novembra, ko je Tvrdyjeva ponovno dokazala, da ji madžarski turnir res ustreza, saj si je priborila finalni nastop, kjer pa je bila Bolgarka Nedelčeva žal premočna. Uspeh je dopolnila s četrtfinalnim nastopom v mešanih dvojicah z Utrošo, medtem ko sta s Silvestrovo, podobno kot Murn in Bajuk, pristali v drugem kolu.
Sicer pa je na jesenskih Super Series tekmovanjih moč opaziti zmanjšanje pritiska po Pekingu in tudi odsotnost Lin Dana, kar pomeni vrnitev "že odpisanih", kot so Gade in Taufik (v finalu French Opna sta se na veliko navdušenje gledalcev pomerila prav onadva, zmagal pa je Danec, ki je tako osvojil kar dva najmočnejša turnirja zapored, saj je zmagal tudi na Danskem teden dni prej). Glede na kvaliteto druge polovice tekmovalcev prve svetovne deseterice gledalci vseeno niso bili razočarani, sicer pa sta svoje dodala tudi olimpijska zmagovalca Kido in Setiawan, ki zadnje čase kar zbirata naslove. Siceršnja odsotnost najboljših med najboljšimi je tako tudi nekoliko premešala svetovno lestvico, presenetljivo pa se je na prvo mesto med dekleti povzpela Danka Rasmussenova, ki je s tem ponovila uspeh svoje predhodnice Camille Martin (ta je sicer ob upokojitvi napovedala, da je nobena od evropskih deklet ne bo dosegla v naslednjem desetletju in se zmotila za vsaj dve leti). Kljub navedenemu uspehu pa se bo evropski badminton verjetno že kaj kmalu soočil z odhodom "stare garde", saj je večina najboljših Evropejcev trenutno starejša od 30 let. Najprej se je poslovil Kenneth Jonassen, med dekleti pa Gail Emms, kmalu bodo verjetno sledili še drugi. Da pa svetovni badminton ni v nevarnosti, pa kljub hudi finančni krizi dokazuje razpis za finale Super Serije, ki najboljšim obeta najvišjo nagrado doslej. Razdelili bodo namreč kar pol milijona dolarjev, s tem pa dokazali, da so se po odhodu Puncha Gunalana razmere v svetovnem političnem vrhu vendarle umirile in da je napočil čas sprememb in optimističnega pogleda v prihodnost.

rezultati TOM Junior

rezultati TOM Youth
 

Mirna, 12. 10. 2008: Mirnčani so ponovno pokazali svoje organizacijske sposobnosti in izpeljali že štirinajsti mednarodni turnir za mlade. Osem držav in okrog 120 mladih se je potegovalo za točke evropske mladinske lestvice, zmagoslavje med moškimi posamezno pa je končno uspelo Matevžu Bajuku, ki je doslej osvojil že marsikateri mednarodni mladinski turnir, prav na domačem parketu pa se mu je doslej običajno zalomilo, lani, recimo, je dosegel "zgolj" četrtfinale. Tokrat se ni pustil presenetiti finalistu Luki Wrabru, ki je sicer tudi slovenskega porekla, a nastopa za Avstrijo. Prvi set je sicer osvojil slednji in domačini so se zopet zbali za domačega upa, a se je ta na srečo v nadaljevanju zbral in pokazal, zakaj je lani osvojil prvo mesto na končni evropski mladinski lestvici. Za nameček je z Avstrijcem Bertschem osvojil še bron med dvojicami. Žal pa je bil to tudi edini odmevnejši uspeh slovenskega podmladka, z izjemo ženske dvojice Kodrič/Repše, ki je osvojila še zadnje slovensko odličje in sicer tretje mesto v ženskih dvojicah (obe dekleti sta bili, ob Koncutovi, četrtfinalistki med posameznicami). Med dekleti so sicer prevladovale Ukrajinke, ki so s pomočjo svojih partnerjev pobrale tudi večino najvišjih mest v mešanih dvojicah, ker pa so Avstrijci vendarle osvojili zlato medaljo. Bera slovenskih medalj torej ni bila najboljša, vendar je potrebno upoštevati, da tekmovanje iz leta v leto pridobiva na kvaliteti, zato smo lahko vseeno zelo zadovoljni. Posebej ob dejstvu, da na tekmovanju Tom Youth (do 11, do 13 in do 15) slovenci še vedno igrajo eno glavnih vlog, čeprav je seveda potrebno priznati, da konkurenca v tem okviru ni tako močna, je pa vsekakor številčna. Kar pet prvih mest (v desetih kategorijah oziroma disciplinah) in najmanj po ena slovenska medalja v vsaki disciplini prav gotovo povedo svoje.

rezultati
 

Peking, 17. 8. 2008: Medtem, ko so Slovenci praznovali svoj zlati dan v Pekingu, so domačini, pa tudi večji del Azije, trepetali za svoje favorite v badmintonu. Kitajska sicer ni osvojila vseh zlatih odličij (še sreča!), je pa zato osvojila odličja v vseh disciplinah, vsega skupaj pa kar osem medalj. Pri moških posamezno je kraljeval Lin Dan (CHN). Na tekmovanju ni oddal niti seta, v finalu pa je proti Malezijcu Lee Chong Weiju pokazal, kaj pomeni "Super Dan", saj nasprotnik vsega skupaj ni zbral niti za en set točk. Finale je bil resnično enostranski in zmaga prvega nosilca niti za trenutek ni bila vprašljiva. Kitajec je bil enostavno prehiter. Tretje mesto je osvojil Chen Jin (CHN), ki je ugnal Korejca Lee Hyun Ila. Predvsem so v tej disciplini razočarali Indonezijci, saj branilec naslova Taufik Hidayat zaradi bolezni še zdaleč ni bil v svoji pravi formi, tretjeuvrščeni iz Aten Kunkoro pa je omagal v četrtfinalu. Podobno je uspelo najboljšemu Evropejcu Gadeju (DEN), ki se lahko tolaži vsaj s tem, da je izgubil s Super Danom. Pri ženskah posamezno je naslov presenetljivo ubranila Zhang Ning, za katero je že kazalo, da je Kitajci morda sploh ne bodo uvrstili v olimpijsko ekipo, saj je bila še pred nekaj meseci poškodovana. V edinem kitajskem finalu je bil boljša od Xie Xingfang, ki je prizorišče zapustila kar precej razočarana. Super Danovo dekle je po 71 minutah namreč morala priznati premoč svoji kar 33 let stari kolegici, ki je z zmago postavila novo starostno mejo v ženskem badmintonu. Tretje mesto je presenetljivo osvojila indonezijska prihajajoča zvezda Maria Kristin Yulianti. V najbolj "kitajski" disciplini je preprečila trojno zmagoslavje Kitajske. Evropa je dosegla dve četrtfinali, vendar pogojno, saj sta tako Xu (GER) kot Pi (FRA) "uvoženi" s Kitajske. Pri moških parih je Indonezija s pomočjo para Setiawan/Kido osvojila edino zlato medaljo, vendar so bili tokrat Kitajci presenetljivo blizu najžlahtnejšega odličja. V moških dvojicah namreč niso bili favoriti, a sta Fu in Cai vseeno pokazala precej in priznala premoč šele po treh setih. Tretje mesto sta osvojila Korejca Lee in Hwang, pred Dancema Paaske/Rasmussen, ki sta poskrbela za najboljšo evropsko uvrstitev, a ostala za nekaj točk prekratka, potem ko sta sicer v četrtfinalu izločila eno od treh evropskih moških dvojic, Logosz/Mateusiak (POL). V ženskih dvojicah smo upravičeno pričakovali trojno kitajsko zmago, a sta branilki naslova Yang/Zhang v četrtfinalni tekmi presenetljivo izgubili proti Maeda/Suetsuna (JPN). Japonki sta na koncu sicer osvojili šele četrto mesto, zmaga pa je vendarle šla na Kitajsko. Du in Yu sta bili prepričljivo boljši do Korejk Lee/Lee, Wei/Zhang pa sta osvojili bron. Najboljša evropska uvrstitev: prvo kolo. Mešane dvojice so ponovno prinesle precej presenečenj in so bile ponovno ena najzanimivejših disciplin, nenazadnje tudi zato, ker Kitajcev sploh ni bilo v finalu. Že v prvem kolu sta se namreč poslovila Zheng/Gao (slednja je branila naslov z bivšim partnerjem Zhangom, ki je bil tokrat v nekoliko drugačni vlogi - na otvoritveni slovesnosti je bil eden zadnjih nosilcev olimpijske plamenice). Ugnala sta ju Robertson/Emms (ENG), ki sta s tem precej povečala apetite po medalji stare celine, a se jima v četrtfinalu žal ni izšlo proti kasnejšima zmagovalcema Lee/Lee. Lee Hyojung je tako postala najboljša udeleženka z eno zlato in eno srebrno kolajno. V finalu sta klonila Widianto/Liliyana (INA), ki sta se kot prva nosilca razigranima Korejcema upirala celo slabše kot četrtouvrščena Limpele/Marissa (INA). Tretja sta bila Kitajca He/Yu, s čimer je Yu Yang prav tako osvojila dve odličji. Med osmerico lahko najdemo še poljsko in dansko dvojico. Za evropski badminton so bile to torej najslabše olimpijske igre doslej, saj se še ni zgodilo, da bi ostali brez odličja. Očitno je na azijskih tleh res težje in k sreči se naslednjič vidimo v Londonu. Vseeno pa smo si lahko zaenkrat oddahnili, saj je badminton ostal "normalen" šport, kajti zlato so si razdelile kar tri države. Normalnost je seveda navidezna, saj so si na žalost vsa odličja razdelile le štiri.

rezultati (ŽS)
 

Peking, 10. 8. 2008: Težko pričakovani nastop Maje Tvrdy v Pekingu se je na žalost končal s porazom slovenske reprezentantke. Maji je žreb namenil prosto prvo kolo, nato pa zmagovalko dvoboja med Xingovo (SIN) in Kononovo (BLR). Presenetljivo je bila boljša slednja in to je za Majo teoretično pomenilo tudi boljše izhodišče za uspeh, saj je Belorusinja stara šele 18 let in je na svetovni lestvici le nekaj mest pred Tvrdyjevo. Seveda po drugi strani ni bilo zanemarljivo dejstvo, da je Kononova v letošnji sezoni nastopila na finalu BE Circuita, na lanskem mladinskem evropskem prvenstvu pa je osvojila bron med posameznicami in zlato v dvojicah. Kljub temu, da so bile možnosti za zmago manjše od možnosti za poraz, je Maja začela dobro, saj je izkoristila začetno tremo nasprotnice in povedla s 5:0. Na žalost se je Kononova kaj hitro zbrala, Majo ujela pri rezultatu 14:14, nato pa brez večjih težav osvojila prvi set. V drugem je bila slika nekoliko obrnjena, saj je Olga že ob premoru vodila za pet točk, v zaključku pa je nato le še izkoristila nekaj nepotrebnih napak Tvrdyjeve. V celoti lahko sicer rečemo, da se je Maja dobro borila in da je imela v prvem setu precej možnosti za uspeh, po drugi strani pa smo lahko tudi nekoliko kritični, saj taktično ni odigrala najbolje. Pogrešati je bilo predvsem kaj več igre pri mreži in nekaj več izogibanja prepočasnemu porivanju z mreže, saj je te žoge Belorusinja zelo uspešno prestrezala in največkrat zaključila z zabijanjem iz kitajskega poskoka. Za prvo slovensko badmintonsko zmago na OI bo tako potrebno počakati še najmanj štiri leta, pomembno pa je vsaj to, da smo (enkrat za spremembo) lahko gledali prenos v živo (na RTVS, pri čemer je bil komentator sicer bolj boren), slovenska javnost pa se je lahko na lastne oči prepričala, kako popularen je badminton na Kitajskem, saj je naša olimpijska panoga tokrat prvič prav v ospredju zanimanja javnosti prirediteljice olimpijskih iger. Kaj bi šele bilo, če bi Maja zmagala in se v naslednjem kolu pomerila s prvo nosilko Xie Xingfang (CHN)...

Za ogled ostalih novic pokukajte v ARHIV!